Mednarodna delavnica: Prilagajanje in blaženje učinkov podnebnih sprememb v kmetijskih ekosistemih – v smeri izvajanja učinkovitih ukrepov

nov, 27, 2015

V torek, 24. novembra 2015 je v Ljubljani potekala mednarodna delavnica o podnebnih spremembah, ki jo je v okviru evropskega projekta Cropsustain organiziral Kmetijski inštitut Slovenije.

Na delavnici z naslovom Prilagajanje in blaženje učinkov podnebnih sprememb v kmetijskih ekosistemih – v smeri izvajanja učinkovitih ukrepov’ so priznani domači in tuji strokovnjaki s področij kmetijstva in okolja predstavili rezultate raziskav ter strokovne ugotovitve o učinkih podnebnih sprememb na kmetijstvo danes in v prihodnje, o možnostih prilagajanja ter o ukrepih za njihovo blaženje. Ker je dogodek potekal teden dni pred pariško podnebno konferenco COP21 je bil pomemben del vsebin namenjen izhodiščem in stanju v pogajanjih na ravni Slovenije in Evropske unije.

Po uvodnem pozdravu direktorja Kmetijskega inštituta Slovenije Andreja Simončiča, so predstavniki treh ministrstev (Tanja Strniša, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Tomaž Boh, državni sekretar z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Uroš Vajgl, namestnik direktorice Direktorata za okolje, Ministrstva za okolje in prostor) predstavili vpetost resorjev v problematiko podnebnih sprememb in s tem potrdili kompleksnost tega področja. Več kot 90 udeležencev je pred prihajajočim pariškim podnebnim vrhom pozdravil tudi nj. ekscelenca Pierre-François Mourier, veleposlanik Republike Francije v Sloveniji.

John Roy Porter z Univerze v Kopenhagnu in vodja panela Prehranska varnost in proizvodnja hrane pri Medvladnem odboru za podnebne spremembe pri Združenih narodih (IPCC) je predstavil prehranske sisteme in oblike partnerskega kmetovanja za razvoj prehranske varnosti, drugi tuji gost Bernd Wollenweber iz Univerze v Arrhusu je govoril o izsledkih raziskav vpliva okolja na rast pšenice. Problematiko izpustov toplogrednih plinov je orisal Jože Verbič, vpliv klimatskih sprememb na rastlinske bolezni in škodljivce pa Gregor Urek (oba iz Kmetijskega inštituta Slovenije).

Lučka Kajfež Bogataj (Biotehniška fakulteta) je otvorila sekcijo prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb v kmetijstvu, predstavnik Evropske okoljske agencije Blaž Kurnik je predstavil evropske analize učinkov klimatskih sprememb. O aktivnostih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS sta govorila Jernej Drofenik in Hermina Oberstar. Dejavnost žlahtnjenja rastlin v luči podnebnih rastlin, ki jo izvaja Kmetijski inštitut Slovenije, je orisal Vladimir Meglič. Panel je zaključila Manca Magjar s predstavitvijo projekta BeWater.

Kot napoved podnebnega vrha je Luka Omladič (Filozofska fakulteta) predstavil aktivnosti komisije za etične principe prilagajanja, ki deluje v okviru UNESCA, Zoran Kus iz Ministrstva za okolje in prostor pa je udeležence seznanil s izhodišči in pričakovanji Slovenije.

Prisotni so se strinjali, da je kmetijski sektor eden najbolj ranljivih na posledice podnebnih sprememb. S pravilnimi pristopi lahko omejimo oziroma upočasnimo njihove učinke, ne moremo pa jih zaustaviti. Nujni pogoji za pravilno in pravočasno obvladovanje podnebnih sprememb so ustrezna kadrovska in materialna infrastruktura ter implementacija že sprejetih strategij, predvsem konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki jo je Slovenija podpisala pred več kot desetimi leti.

Zaključki delavnice v smislu odgovorov na trenutno stanje in prihodnje izzive podnebnih sprememb v Sloveniji:

-    Ob dejstvu, da Slovenija nima nacionalnega načrta strategije prilagajanja podnebnim spremembam, je potrebno oblikovanje ter sprejetega le-tega (vključno s pogajalskimi izhodišči na relaciji Evropske unije) v najširšem (medresorskem) sodelovanju stroke in politike;

-    Vzpostavitev kazalnikov in njihovo sistematično spremljanje in proučevanje ter iskanje ustreznih rešitev ob usklajenem ukrepanju vseh deležnikov;

-    Večja podpora ukrepom prilagajanja podnebnim spremembam: bolj intenzivno usmerjanje kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil (ukrep KOPOP) za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov (predvsem metana), ukrepi spodbud za infrastrukturne naložbe;

-    Intenziviranje ukrepov zmanjševanja posledic podnebnih sprememb:  realizacija namakalnih sistemov, protitočnih mrež, sistemov proti zmrzali;

-    Vzpostavitev in organizacija kompetenčnih in demonstracijskih centrov, ki bodo služili raziskavam, strokovnemu delu in izobraževanju končnih uporabnikov (kmetijskih svetovalcev, kmetov, drugih pridelovalcev in širši javnosti).

PREDSTAVITVE:

MEDIJI O DELAVNICI:

- TV Slovenija, Poročila, 24. 11. 2015

- Delo, Zeleno delo, 27. 11. 2015

PROGRAM DELAVNICE (.pdf)

Vabljeni predavatelji:

Prof. Dr. John Roy Porter

Profesor na Univerzi v Kobenhavnu, Danska; Univerzi v Greenwichu, Združeno kraljestvo; Univerzi Lincoln, Nova Zelandija.

a

Prof. Dr. John Roy Porter je mednarodno uveljavljen znanstvenik s področij rastlinske ekologije in fiziologije, modeliranja bioloških sistemov in agroekologije. Poglavitno sodeluje pri multidisciplinarnih pristopih na področju odziva poljščin, posevkov za vir energije in kompleksnih agro-ekosistemov na njihovo okolje s poudarkom na klimatskih spremembah in ekosistemskih storitvah. Je prejemnik treh mednarodnih nagrad za znanstveno raziskovalno delo in poučevanje. Je koordinator in glavni avtor, UN-IPCC AR5 Prehranska varnost in sistemi proizvodnje hrane – www.ipcc.ch.

b

Asist. Prof. Dr. Bernd Wollenweber

Izredni  profesor na Univezi v Aarhusu, Oddelek za agroekologijo

a

Asist. Prof. Dr. Bernd Wollenweber je mednarodno uveljavljen znanstvenik s področja prehranske fiziologije rastlin, predvsem raziskuje procese, ki nadzirajo prevzem hranil, transport in metabolizem, ki končno vplivajo na kvaliteto posevkov. Ima bogate raziskovalne izkušnje o okoljskih dejavnikih, kot so suša in visoke temperature, ki slabšajo prevzem hranil in privedejo do prehranskega neravnovesja.

.

b

.

Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj

Profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani

a

Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj je slovenska “ambasadorka” boja proti podnebnim spremembam in članica Medvladnega odbora za podnebne spremembe pri Združenih narodih (IPCC). Kot redna profesorica predava na več fakultetah. Med letoma 2002 in 2008 je bila članica Medvladnega panela za podnebne spremembe v Ženevi. Leta 2008 je prejela red za zasluge RS »za odmevno znanstveno delo na področju proučevanja podnebnih sprememb ter njeno predanost varovanju okolja«.

b

…….

Dr. Luka Omladič

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

a

Dr. Luka Omladič je filozof, ki se ukvarja z ekološko in okoljsko filozofijo, posebno na področju okoljske etike. Zaposlen je na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Je član svetovne komisije pri UNESCO »World Commission on the Ethics of Scientific Knowledge and Technology« in soavtor poročila o etiki podnebnih sprememb, ki ga bodo tudi predstavili na COP 21 podnebni konferenci v Parizu.

b

Mag. Zoran Kus

Ministrstvo za okolje in prostor

a

Mag. Zoran Kus je vodja delegacije Slovenije oz. glavni pogajalec RS za podnebne spremembe. Zadnjih deset let je bil okoljski ataše, odgovoren za področje okolja, podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja v Svetu Evropske Unije, na Stalnem predstavništvu Slovenije pri EU v Bruslju. V času slovenskega predsedstva Sveta EU je bil predsedujoči Delovne skupine za okolje.